Alternativno reševanje sporov (ARS) v Republiki Sloveniji
REPUBLIKA SLOVENIJA
VIŠJE SODIŠČE V LJUBLJANI
GORDANA RISTIN
Višja sodnica svetnica
vodja oddelka za ARS
Tavčarjeva 9
SI-1000 Ljubljana
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV NA PRITOŽBENI STOPNJI
(prikaz projekta Višjega sodišča v Ljubljani)
Vsebina:
1. Alternativno reševanje sporov (ARS) v Republiki Sloveniji
2. Prikaz projekta Višjega sodišča v Ljubljani o uvedbi ARS na pritožbeni stopnji
3. Razlogi za ARS na pritožbeni stopnji
4. Zaključek
1. ARS v Republiki Sloveniji
Sodno reševanje sporov že dolgo ni več edina možnost reševanja sporov v Republiki Sloveniji. Tako se v praksi razvijajo postopki, ki so s skupnim nazivom poimenujejo alternativno reševanje sporov (ARS). Izmed v teoriji znanih postopkov ARS se je v Republiki Sloveniji (poleg arbitraže) uveljavila mediacija. V praksi je bila poskušena tudi zgodnja nevtralna ocena spora, ki pa ni zabeležila večjih uspehov. Mediacija v Republiki Sloveniji je doživela svoj razcvet zlasti od uvedbe sodišču pridruženih programov, ki jih organizira in vodi sodišče. Tako je Okrožno sodišče v Ljubljani 2001. leta pričelo z organiziranim izvajanjem mediacije. Treba je poudariti, da takrat v Republiki Sloveniji nismo imeli Zakona o mediaciji ali Zakona o alternativnem načinu reševanja sporov. Le v postopkovnem zakonu je bila sprejeta določba, da sodnik sme prekiniti postopek za tri mesece, če se stranki odločita za poskus rešitve spora z mediacijo.
Nato so v posameznih zakonih bile sprejete določbe, ki se sklicujejo na ARS. Šlo je predvsem za zakone, ki so bili harmonizirani s pravom EU oziroma direktivami. Tako poznamo mediacije, ki so bile vpeljane na podlagi Zakona o zavarovalništvu, Zakonu o trgu finančnih inštrumentov, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o inšpekcijski službi, Zakon o kolektivnih pogodbah, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah in Zakon o pacientovih pravicah. Po sprejetju Direktive o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih sporih je bil 2008. leta sprejet Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur.l. RS, št. 56/2008). Šlo je za zakon, ki je predvsem bil sprejet na podlagi pravil Uncitral in na podlagi Direktive 2008/52/ES evropskega parlamenta in sveta (Ur.l. L 136, 24.5.2008, stran 3 do 8).
Tako imamo trenutno v Sloveniji organizirane mediacije pri petih sodiščih prve stopnje. Zlasti uspešen je projekt Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer so že proslavili 2000 uspešno rešenih zadev. Treba je tudi dodati, da je mediacija ponujena v družinskih, civilnih in gospodarskih zadevah in da je povprečno uspešna v več kot 50 %. Najbolj uspešna je v družinskih zadevah, kjer je sporazumno rešenih okrog 66 % zadev, kjer stranki prostovoljno sprejmeta ponudbo za mediacijo.
Od 1. septembra 2009 dalje pa je naše sodišče pričelo s projektom mediacije v pritožbeni stopnji.
V parlamentu pa je že v proceduri predlog Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Po tem zakonu bodo vsa sodišča prve stopnje morala oblikovati postopke ARS. Pri tem bodo lahko sama izvajala te postopke (court – annexed) ali pa bodo spise na podlagi pogodb lahko dajala v obravnavo organizacijam zunaj sodišč (court – related). Pritožbena sodišča pa se bodo odločila sama, ali takšne postopke potrebujejo.
2. Prikaz projekta Višjega sodišča v Ljubljani
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je na podlagi Zakona o sodiščih, Sodnega reda sprejel Pravilnik o postopku mediacije pri Višjem sodišču v Ljubljani. Odločil se je za sodišču pridruženi program. Mediacije bodo prostovoljne in jih bo sodišče ponujalo v: civilnih, gospodarskih, družinskih, izvršilnih in vseh drugih premoženjskih razmerij, kjer z zahtevki stranke dispozitivno razpolagajo. Sodišče bo ponujalo mediacije, ostale oblike alternativnega načina reševanja sporov pa bodo možne na podlagi posebne pogodbe med sodiščem in strankami (ad hoc izvajanje ARS). V tem trenutku sodišče krije stroške mediatorjev in so mediacije za stranke brezplačne. Po predlogu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov pa bo država krila stroške mediacje v družinskih sporih in tri srečanja v civilnih sporih. Ostalo pa bodo morale stranke plačati same.
Sodišče je oblikovalo oddelek za ARS, ki ga vodi vodja (sodnik). Oddelek sestavljajo še vodje drugih oddelkov, katerih spisi so lahko v mediaciji, strokovni sodelavec in vpisničarka. Nihče ni dodeljen le na ta oddelek, vsi so hkrati sodniki na drugih oddelkih.
Z letnim razporedom je predsednik sodišča določil listo mediatorjev pri Višjem sodišču v Ljubljani. To so vse izkušeni mediatorji z dolgoletno prakso in po osnovnem poklicu: sodniki, odvetniki, notarji in psihologi. Med njimi so tudi upokojeni sodniki. Da je nekdo na listi sodišča, mora vsaki dve leti predložiti dokazilo o dodatnem nadaljevalnem izobraževanju v tem času.
Sodišče ponudi strankama mediacijo, vendar lahko že stranki v pritožbi izjavita, da želita mediacijo. Stranki se lahko sporazumeta o tem, kdo bo mediator, sicer ga določi sodišče. Postopki mediacije so prostovoljni.
Oseba, ki pregleduje spise, oceni, ali je pripadla zadeva, primerna za mediacijo. Tudi sodniki pred odločitvijo lahko ocenijo, da bi bilo strankama ponuditi mediacijo. Po tej odločitvi, se odpre spis za mediacijo in strankama pošlje ponudbo. Stranki morata odgovoriti v roku 8 dni, sicer se šteje, da ponudba ni bila sprejeta. Po soglasju strank, mora mediator razpisati prvi sestanek v roku 30 dni. Mediacija lahko traja tri mesece, s soglasjem strank pa se jo lahko podaljša.
Mediacije potekajo v prostorih sodišča. Ko mediator sporoči, da so stranke dosegle osnutek poravnave, obvesti o tem administratorja. Nato se obvesti sodnika, ki obravnava spis in stranke pred njim sklenejo sodno poravnav. V primeru družinskih sporov, kjer je potrebna posebna skrbnost glede interesa otroka, se opravi glavna obravnava na drugi stopnji in se po predhodnem preizkusu osnutek poravnave povzame v sodbo ali sodno poravnavo.
Temeljna načela mediacije so določena v Zakonu o mediacijah v civilnih in gospodarskih sporih. Vendar so temeljna načela in vse potrebne informacije vsebovane tudi v brošuri, ki jo stranki prejmeta skupaj s ponudbo sodišča, da se lahko odločijo za postopek mediacije. Gre torej za učinkovit postopek, ki je lahko hitrejši, cenejši in je v tem trenutku še brezplačen za stranke. Je neformalen, vendar strukturiran postopek. Zlasti v pritožbeni stopnji mora biti mediator posebno pozoren, ko osnutek poravnave posega v sodbo sodišča prve stopnje. Pred sklenitvijo sodne poravnave pa sodnik še enkrat preveri voljo strank in poravnavo odobri.
V postopku bodo stranke dobile tudi anonimni vprašalnik o zadovoljstvu s postopkom in mediatorjem. Postopek že teče z elektronsko vodenim vpisnikom, statističnimi podatki (o številu spisov, času trajanja mediacije, števila srečanj, število uspešnih, delno uspešnih ali neuspešnih mediacij). Vsako leto po pravilniku vodja oddelka za ARS mora izdelati letno poročilo in analizo postopka.
3. Razlogi za ARS pri Višjem sodišču v Ljubljani
Pri spremljanju postopka mediacije na prvi stopnji, sem kot mediatorka in predavateljica na izobraževanju za mediatorje, ugotovila, da je pripravljenost strank za mediacije včasih večja šele po sodbi sodišča prve stopnje. Kje so razlogi za mediacijo v pritožbenem postopku: šele z razrešitvijo nekega pravno pomembnega dejstva se stranki lahko začneta pogajati; nobena stranka ni zadovoljna s svojim uspehom v pravdi; stranki želijo vključiti tudi druge odprte spore; stranke želijo ohraniti poslovno sodelovanje in ne želijo položaja zmagovalec – poraženec; stranke želijo zaključiti negotovost zaradi spora ali ekonomskega položaja ene stranke, na primer stečaj; vmes, med sodbo in pritožbo, so nastopile spremenjene okoliščine o pomembnih dejstvih ali se je odnos med strankama spremenil.
4. Zaključek
Ker smo s projektom pričeli šele 1.9.2009, v času pisanja tega prispevka, še ni poteklo prvih 15 dni, da bi ugotovili, ali se je kakšna ponudba vrnila s sprejemom. V tem letu ne pričakujemo več kot le nekaj posamičnih primerov. Treba je povedati, da se je tudi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pokazalo, da je bilo treba 5 let, da so stranke začele bolj množično sprejemati ponudbo za mediacijo.
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani ne pričakuje, da bo v mediaciji rešenih veliko zadev. Treba je tudi povedati, da pri Višjem sodišču v Ljubljani ni sodnih zaostankov in da to ni razloga, da ponujamo mediacije. Gre za ponudbo strankam, da razmislijo, kaj potrebujejo tudi tedaj, ko je že sodišče prve stopnje razsodilo. Gre za dosledno izpeljavo stališča, da sodno reševanje sporov ni edina možnost reševanja sporov. Pred odločitvijo pritožbenega sodišča imajo tako stranke možnost, da se skušajo same dogovoriti s pomočjo nevtralne tretje osebe v učinkovitem, zaupnem in prostovoljnem postopku. Višje sodišče v Ljubljani bo postopke spremljalo in nadzorovalo kvaliteto postopkov. To pomeni, da je predviden tudi postopek za reševanje eventualne pritožbe nezadovoljnih strank in monitoring celotnega projekta.
V Ljubljani, 12.9.2009
